Tretje prikazanje je bilo v četrtek, 18. februarja, po 6. maši

Tretje prikazanje je bilo v četrtek, 18. februarja, po 6. maši. Bernardko sta spremljali k votlini navsezgodaj, po prvi maši, gospa Millet, pri kateri je Bernardkina mati delala, s hčerko. Milletova je mislila, da morda neka duša v vicah prosi za molitev in sv. mašo. Zato je preprosila Bernardkino mamo, da je Bernardki dovolila obisk četrt ure oddaljene lurške votline.

Bernardkina spremljevalka je vzela s seboj papir in pisalo, da bi morebitna sporočila napisala. Bernardka je kleče začela moliti rožni venec. Spremljevalki sta se ji v molitvi pridružili.

Nenadoma Bernardka vzklikne:
“Je že tu!”

Nato na spremljevalkino željo vzame papir in pisalo in se približa votlini. Gospe nato ponuja papir, da bi ta napisala nanj svoje želje. Papir ostane prazen. Gospa je spregovorila v domačem narečju, ker Bernardka ni znala knjižne francoščine.

Bernardka besed ni slišala od zunaj, ampak v srcu:
“Ni potrebno, da ti napišem, kar ti imam povedati.”
Nato je Gospa vidkinjo povabila:
“Ali ne bi hotela prihajati sem štirinajst dni?”
Bernardka je na to odgovorila:
“Zelo rada, ljuba Gospa; obljubim vam! Če bodo starši dovolili.”
Gospa ji je tudi zagotovila:
“Ne obljubim ti, da boš srečna na tem svetu, pač pa na onem.”