Peto prikazanje je bilo v soboto, 20. februarja, okrog šestih zjutraj, ob navzočnosti nekaj oseb. Priče so opazile, da se je tega dne Bernardka smehljala. To videnje je bilo posebno prisrčno. Gospa je naučila Bernardko neko čisto osebno molitev, ki jo mora moliti vsak dan do konca življenja.
Bila je samo zanjo, in je Bernardka nikomur ni posredovala. Dvajset let pozneje je povedala:
“Vsak dan jo zmolim. Nihče, razen mene, ne ve zanjo.”
Marija je hotela vidkinjo obvarovati pred prihajajočimi nevarnostmi, ki so ji grozile zaradi vedno večje senzacije, ki so jo zbujala videnja. Gospa Baup je o tem prikazanju izjavila:
“Njen obraz se mi je zdel kakor iz zardelega voska... Čudovit smehljaj je šel čez njega. Včasih se je užalostila, pa je bila spet vsa vesela. To ni bila več ista Bernardka. Taki so gotovo angeli v nebesih!”
Ni komentarjev:
Objavite komentar