“Pojdi in poljubi zemljo – v pokoro za grešnike!”
Med premikanjem po kolenih je Bernardka večkrat poljubila zemljo. Namignila je ljudem, naj posnemajo njen zgled, kar so tudi storili.
“In zdaj, moja hči, pojdi in povej duhovnikom, da želim, da se tu postavi kapela!”
Bernardka je odšla k svojemu petdesetletnemu župniku Peyramalu, ki je bil po srcu dober in goreč duhovnik, na zunaj pa nekoliko trd. Zato so ga ljudje bolj spoštovali kakor ljubili. Bernardka mu je posredovala sporočilo o kapeli.
Župnik je bil zadržan in previden, kar je razumljivo. Hotel je vedeti za ime te Gospe. Kot dokaz pristnosti prikazovanj in naročila o kapeli je zahteval, naj se pred lurško votlino sredi zime razcvete rožni grm.
Ni komentarjev:
Objavite komentar