Širjenje čudodelne svetinje

Širjenje čudodelne svetinje

Sestra Katarina je o svojih videnjih poročala spovedniku in duhovnemu voditelju J. M. Aladelu, ki je bil spočetka precej zadržan. Videnja je imel za “iluzije”, “domišljije”, “privide”. Katarini je naročil: “Če hočete častiti našo ljubo Gospo, posnemajte njene kreposti in varujte se domišljije.”

Aladel je šele leta 1832 govoril s pariškim nadškofom o Marijinem naročilu glede svetinje. Nadškof H. L. de Quélen je dovolil izdelavo in širjenje svetinj. Prvih dva tisoč svetinj je bilo oddanih 30. junija 1832.  

Ko je šel nadškof k umirajočemu, odpadlemu msgr. de Pradtu, je vzel s seboj novo svetinjo. De Pradta je bil Napoleon nepostavno povzdignil za nadškofa v Mechelnu. S pisano in govorjeno besedo je ostro napadal Cerkev. Najprej je bolnik pariškemu nadškofu pokazal vrata, a končno ga je nenadoma poklical nazaj. Obžaloval je svoje zmote in je umrl spravljen s Cerkvijo.

To nenadno spreobrnjenje je bilo pariškemu nadškofu kakor znamenje iz nebes za pristnost prikazovanj sv. Katarini Labouré. Nadškof je prikazovanja tiho in z naklonjenostjo sprejel, ni pa izdal uradnega razglasa o njihovi pristnosti.

Hitro širjenje svetinje, številna spreobrnjenja in ozdravljenja, vse to je samo po sebi govorilo v prid pristnosti prikazovanj.

Kanonična preiskava prikazovanj se je pričela 16. februarja 1836. 24. junija 1839 je pariški nadškof dovolil, da se v lavretanskih litanijah uporablja vzklik Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta. (19 let pred prikazovanjem v Lurdu)

Ljudje so svetinjo z velikim navdušenjem sprejeli.  Vsak mesec je bilo izdelanih več kakor sto tisoč svetinj. V petih letih, od 1832 do 1837, je bilo razdeljenih več kakor deset milijonov čudodelnih svetinj po vsem svetu. Sprejel in nosil jo je tudi papež Gregor XVI.

Nekateri redovi in škofije so dobili dovoljenje za praznovanje “čudodelne svetinje” na dan prikazanja, 27. novembra, in sicer od 1894 dalje. Vse to in pa razglasitev sestre Katarine za blaženo in svetnico je bilo nekakšna potrditev pristnosti prikazovanj.

Leta 1836 je župnik D. Desgenettes v zvezi s čudodelno svetinjo v Parizu ustanovil Nadbratovščino svetega in brezmadežnega Marijinega Srca za spreobrnjenje grešnikov. Večinoma so jo imenovali Zveza Marijinih otrok.

Tej bratovščini so se pridružila mnoga združenja po številnih deželah. Člani med drugim nosijo čudodelno svetinjo in večkrat molijo:

“O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo.”

Hitro se je razvedelo, da v zvezi s svetinjo Marija podeljuje različne milosti, kakor varstvo v nevarnostih, nenadna ozdravljenja, spreobrnjenja trdovratnih grešnikov.

Zato je svetinja dobila naziv “čudodelna”  in je najbolj razširjena svetinja med svetinjami vseh časov, saj je bila izdelana v več milijardah primerov. Do Katarinine smrti 1876 so skovali in razširili že eno milijardo čudodelnih svetinj.

Ko je leta 1834 Katarinin duhovni voditelj napisal poročilo o prikazovanjih, ni omenil imena sestre Katarine, ki je ostala vse do smrti nepoznana.

Ljudje so vedeli le to, da se je neki sestri usmiljenki prikazala Devica Marija in ji naročila, naj poskrbi za razširitev svetinje.

Pomen čudodelne svetinje

Čudodelna svetinja razodeva Devico Marijo kot srednico milosti.

• Njeno sredništvo ponazarjajo žarki, ki izhajajo iz žlahtnih kamnov na rokah.
• Marija posreduje med Kristusom in Cerkvijo. Kristusa kot izvir milosti predstavljata dve znamenji: križ nad črko M in Jezusovo srce, obdano s trnovo krono. M je znamenje za Marijo. Polkrogla pod nogami pomeni Cerkev.
• Marijina podoba na svetinji spominja po knjigi Razodetja na “veliko znamenje: žena, ogrnjena s soncem, in luna pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd” (Raz 12,1).
• V Razodetju se vsa ta znamenja najprej nanašajo na Cerkev, na svetinji pa so povezana z Marijo, ki je v sovraštvu s satanom. Marijina podoba na svetinji je povezana tudi s protoevangelijem (1 Mz 3,15).

Križ pomeni najvišje uresničenje božje ljubezni do nas. Človeški vidik te ljubezni do nas in do Očeta razodeva Jezusovo srce.

Naš najboljši odgovor na to neizmerno ljubezen je Devica Marija, ki jo posebej razodeva Marijino z mečem prebodeno srce.

• Sploh je srce kot prasimbol ljubeče podaritve zelo v središču razodetja leta 1830.

Čudodelna svetinja je zelo pospešila Marijino češčenje in ga pospešuje še danes.

• Prikazanje v zvezi s čudodelno svetinjo in čudodelna svetinja sta vnaprej oznanjala versko resnico o Marijinem brezmadežnem spočetju, ki jo je 1854 slovesno razglasil papež Pij IX.
• Ob čudodelni svetinji je rastla in še danes raste vera v Marijino brezmadežno spočetje. Tako so verniki to resnico leta 1854 z velikim veseljem sprejeli. (S tem je potrebno poudariti, kar mnogi zmotno mislijo, da je Marijino brezmadežno spočetje, brezmadežno spočetje Jezusa, ki je bil brezmadežno spočet.  Marijino brezmadežno spočetje je, da je bila sama Marija brezmadežno spočeta.)
• Hkrati prikazanje in svetinja razodevata moč in pomen Marijine priprošnje.
• Marija je v rokah držala globus, ki je predstavljal ves svet in vsakega posameznika.
• Iz Marijinih rok so izhajali žarki kot podoba milosti, ki jih prejema človeštvo in vsak posameznik.

Seveda naše pojmovanje glede učinkovitosti svetinje ne sme biti magično, kakor da bi svetinja brez našega sodelovanja avtomatično učinkovala.

Marija in Bog računata z našo pripravljenostjo, da prispevamo svoj delež.

Sestra Katarina je umrla 31. decembra 1876 v Parizu. 56 let po njeni smrti so njeno nestrohnjeno telo prenesli pod oltar kapele v Rue du Bac 140. Dne 25. maja 1933 je bila razglašena za blaženo, 27. julija 1947 pa za svetnico. Njeno nestrohnjeno telo počiva pod oltarjem kapele prikazovanj v Parizu, Rue du Bac 140.