Vpliv

Vpliv razsvetljenstva - (čaščenja luciferja) na reformiranje absolutnih monarhij

Od leta 1740 je Evropa v kulturnem pogledu popolnoma v znamenju razsvetljenstva(čaščenja luciferja).

Rasvetljenci(častilci luciferja) razglasijo miselno, umetniško, znanstveno, pravno in tudi politično avtonomijo človeka. Učijo, da je narava urejena skladno ali harmonično in da je vanjo zajet tudi človek. Narava je enaka Bogu ali umu(Začnejo enačiti Stvarnika in Stvarnikovo delo. Čisti primer padlega nosilca luči, katerega časte in upora proti Bogu).

Vpliv razsvetljenstva do Boga

Pride do novega odnosa do Boga. Človek deluje z razumom(racionalizem) in umom(kod da prej ni). Na isto mesto se postavi um. Razvije se naravno ali božje pravo: načela, ki so nad vsemi. Glavno načelo je splošno koristno ravnanje.

Cilj razsvetljenstva(čaščenja luciferja) je bil, da bi nastal nov, zdrav svet, ki bi temeljil na umu – brez Boga. Človek mora vedno uporabljat svoj um.

Vpliv razsvetljenstva na monarhije

Absolutistične države Evrope so videle v monarhistični obliki oblasti izraz božje volje. Po mnenju razsvetljencev pa temelji država na pogodbi (s hudičem), za katero so se dogovorili ljudje, da so zavarovali svoje naravne pravice in interese.

Vse do leta 1789 označuje Evropo to notranje protislovje med absolutističnim pogledom na državo in razsvetljenstvom. Razsvetljeni absolutizem je sad kompromisa, ki ga napravi marsikateri vladar z novimi idejami. Kot "prvi služabniki države" uresničujejo ti vladarji reforme, ki kažejo pot v prihodnost(kako pot in kako prihodnost?).

Vpliv razsvetljenstva na gospodarstvo

V Evropi se začno v drugi polovici 18. Stoletja poleg silne demonstracije človeškega duha v delih razsvetljenske kulture razodevati odločilne spremembe na gospodarskem področju.

Te spremembe se pokažejo najrazločnejše v Angliji, ki prva med evropskimi deželami doživi industrijsko revolucijo(in strašno izkoriščanje delavstva). V lupini stare Evrope se v drugi polovici stoletja poraja nova.

Vpliv razsvetljenstva na francosko revolucijo

Nikjer ni preobrat očitnejši kakor v Franciji, katere anciem regime (stari režim) ob vsem zunanjem blišču ni več kos notranjim problemom in se sesuje pod udarci francoske revolucije. (Ludvik XVI. se je še posebej spominjal, kaj je njegovemu dedku Ludviku XIV. naročil Jezus - a tega ni storil. Naročil mu je: 

• Sezidati mora narodno svetišče, kjer se bo častila podoba presvetega Jezusovega Srca, in pred njo se mora opraviti posvetitev kralja in dvora. 
• Kralj naj bi od Svetega sedeža dosegel mašo v čast Jezusovemu Srcu in druge za pobožnost do presvetega Srca potrebne privilegije, 
• na prapore pa naj bi dal naslikati Jezusovo Srce. 
• Za plačilo mu bo presveto Srce dalo zmago nad vsemi sovražniki)

Vpliv razsvetljenstva na človekovo mišljenje

Z razsvetljenstvom(čaščenjem luciferja) se konča za človeka njegova nedoletnost, ki ji je kriv on sam, kot pravijo častilci luciferja. Sapere aude! "Upaj si uporabljati svojo pamet!" je torej geslo razsvetljenstva(čaščenja luciferja).

V tem odgovoru na vprašanje " Kaj je razsvetljenstvo?" povzema konigsberški filozof Immanuel Kant ob koncu razsvetljenske dobe obe bistveni značilnosti razsvetljenstva(čaščenja luciferja): njegovo kritiko tradicije in dogme kot varuhinj človeškega mišljenja in njegovo zaupanje edinole v razum pri spoznavanju resnici in pri smiselnem usmerjanju življenja.

Novejše zgodovinopisje pa vidi v razsvetljenstvu(čaščenja luciferja) odločilni korak evropskega mišljenja – proti Bogu, s katerim je stopalo v novejšo zgodovino. Ta premik se zgodi v drugi polovici 18. Stoletja na vseh področnih življenja: v religiji, etiki, državi, pravu, znanosti in gospodarstvu. Predvsem po letu 1740 je "stoletje filozofije" (d'Alembert), pa tudi stoletje akademij, salonov in potovanj.

Najučinkovitejši med razsvetljenimi(častilci luciferja) misleci je bil Francois Marie Aruet de Voltaire (1694-1778), njega je W. A. Mozart imenoval antikrist. Četudi je bil privrženec absolutne monarhije, jo je v svojih spisih kritiziral. Potegoval se je za uvedbo naravnega prava, osvoboditev kmetov iz osebne odvisnosti, odpravo privilegijev plemstva in duhovščine, odpravo nadvlade fevdalno organizirane cerkve.

Prepričeval je vladarje, naj v okviru obstoječe oblasti uvedejo upravne in državne reforme ter s tem izvršijo svojo dolžnost kot najvišji predstavniki ljudstva. Prepričan je bil, da bo navsezadnje zmagal človekov razum. Veliko so mu pomenili pismeni stiki in razgovori s pruskim kraljem Friderikom II. In rusko carico Katarino II.

Leta 1748 izide delo barona Charlesa de Montesquieurja "O duhu zakonov" (De I'Esprit des Iois). V svojem delu razloži, da so državljani lahko svobodni le, če je oblast deljena na zakonodajno, izvršno in sodno; če sta le dve od teh oblik oblasti združeni v isti osebi ali kolegiju, je konec svobode in zavlada tiranija(sedaj so vse tri v rokah prostozidarjev in kot take so združene v eno). Zagovarjal je "svobodo- bratstvo- enakost", kar je pozneje postalo geslo francoske revolucije.

Jean Jacques Rousseau (1712-1778) je razširil kritiko absolutistične države z idejo o suverenosti ljudstva. V svojem glavnem delu Družbena pogodba je utemeljil državo kot pogodbo med ljudmi. Skušal je združiti idejo o svobodi in enakosti(nobeden ni enak. Poti do Boga je toliko, kolikor je ljudi) posameznikov z zamislijo o njegovi vključitvi v družbo – brez Boga!

V svojem nauku o neposredni demokraciji naj bi združenemu ljudstvu pripadala hkrati zakonodaja in vladanje. Posameznik naj bi se odpovedal svojemu egoizmu in se podredil skupni volji združenega ljudstva(Komunizem).

Če si vlada prisvoji suvereno oblast ljudstva, se razveljavi družbena pogodba in posamezni državljani spet dobijo naravno svobodo. S tem je utemeljil pravico ljudstva do revolucije. Njegova zamisel o ljudski suverenosti se je razširila po Evropi.

"Naravna enakost(ljudje si niso enaki) med ljudmi je načelo, ki ga ne smemo nikoli prezreti. V družbi predstavlja temeljno pravilo, potrjeno s filozofijo in religijo. Če je videti, da obstaja med ljudmi na družbenih položajih temeljna enakost, je bila ta vpeljana le, da bi ljudje na trenutni stopnji svojega razvoja lažje dosegli skupni cilj, ki je v tem, da postanejo tako srečni, kakor to dopušča minljivi obstoj.
Poleg tega je ta v očeh filozofov prav nepomembna neenakost le kratkotrajna. Od življenja do smrti je le korak in smrt napravi vse ljudi enake, tiste na najvišjih in izrednih položajih kot tiste na najnižjih in najmanj pomembnih. (Po smrti prideš najprej pred poslednjo sodbo in pred Jezusom Kristusom niti približno niso vsi enaki.)

Vrhunec nakladanja pa je: »Če skupno dobro zahteva, da so podrejeni in poslušni, pa isto skupno dobro zahteva tudi, da najvišji upoštevajo pravice svojih podrejenih in izvajajo svojo oblast le zato, da jih osrečijo.«

Vsakdo, tudi najvišji, nima svojega položaja zaradi sebe samega, ampak izključno samo zaradi drugih, ne za njegovo lastno zadovoljstvo in osebni vzpon, ampak zaradi sreče in miru drugih; je torej kot človek. Po naravnih zakonih, več kot drugi? Ali ima boljšo dušo, več razuma? In če bi jo imel, so njegove zahteve po sreči, njegova potreba po zadovoljstvu močnejši kot njihovi?" (SO)

Razsvetljenci(častilci luciferja) služijo reformi naklonjenim vladarjem, na katere je vplivalo razsvetljenstvo(čaščenje luciferja).

Med vladarje, ki so se navzeli razsvetljenskega duha, sodi Jožef II., ki je v habsburški monarhiji sprejel odločitve za osvoboditev tlačanov?, za prerazporeditev davčnih bremen, za zaplembe cerkvene zemlje, za toleriranje odpadnikov in Judov, za podpiranje trgovine, poenotenje pravosodja in podobno

Vpliv in posledicerazsvetljenstva  na države

Največji hrup je dvignil s svojimi verskimi reformami. Na začetku svoje vladavine je objavil odlok o verski strpnosti in s tem globoko prizadel konservativni del katoliške duhovščine. Še več razburjenja pa je nastalo, ko je cesar, ta tradicionalni branilec katolištva, objavil, da meni, da je večina samostanov tako ali tako nepotrebna in sama sebi namen, ter je sklenil, da jih razpusti. Za časa njegove vladavine je bilo razpuščenih okoli sedemsto samostanov.
http://www.demokracija.si/index.php?sekcija=clanki&clanek=1765

Samostani so »kri v žilah človeštva«. Če jih ne bi bilo, bi Jezus že zdavnaj pogubil človeštvo. (S svojo molitvijo, odpovedjo in Bogu vdanostjo, zadoščujejo za strašne grehe nevernega človeštva.) in se ga tu omenja, ker se dotika tudi nas.

Je primer strela v prazno. Spodletelo mu je popolnoma vse – tako kot Ludviku XVI. Če berete zgodovino predzadnjega Avstrijskega cesarja Franc Jožefa, berete zgodovino popolne nesposobnosti in propada. Zavrnitev Boga ima hude posledice!

Medtem ko je zahodno kulturo daleč v 17. Stoletje v bistvu določalo in jo prežemalo krščanstvo, pa v času razsvetljenstva(čaščenja luciferja) v 18. Stoletju ta enotnost mišljenja razpade. Odtlej se razvija velik del duhovnega življenja neodvisno od cerkva.

Razsvetljenci(Iluminati - častilci luciferja) povezujejo vero in državo s človekom, vendar tako, da sta cerkev in država na svetu za človeka, ni pa človek na svetu za cerkev in državo. Iz tega tudi že sledi, kako razsvetljenci(Iluminati - častilci luciferja) politično napadajo absolutizem: dokler absolutni vladar meni, da ga je postavila božja milost, ga ima razsvetljenstvo(iluminatorstvo – čaščenje luciferja) za nasprotnika.

Z razsvetljenskega stališča pokličejo vladarja podložniki(Iluminati - častilci luciferja) in opravlja ta svoje delo za "podložnike"(Iluminate). Boj med absolutistično predstavo države in razsvetljensko zamislijo poteka v letih med 1740 in 1799 v gospodarskih in družbenih razmerah, katerih spreminjanje ta boj še zaostruje.

Razdobje med letom 1740 in francosko revolucijo postane tako v marsikateri državi Evrope razdobje "razsvetljenega absolutizma", zavezništva med reformističnim duhom in starim državnim sistemom, reforme od zgoraj, ki jo izvaja razsvetljeni monarh. Zgled te nove predstave o državi postanejo Prusija Friderika Velikega, veliko vojvodstvo Toskana v času Petra Leopolda in Avstrija pod Jožefom II.

V takšni državi sta sicer vladarjeva oblast in gospodarstvo absolutna. Vendar se izvajanje oblasti v posameznostih ravna po dobro razumljivem skupnem interesu »podložnikov«(Iluminatov - častilcev luciferja). Za razsvetljenskega monarha država ni več kraljeva last, temveč služi blagorju »podložnikov« (Iluminatov - častilcev luciferja).

V pravnem pogledu se je razsvetljenstvo(iluminatorstvo – čaščenje luciferja) zavzemalo za enakost pred zakonom?????, v verskem pa za versko toleranco(odstop od vere v enega Boga) in podreditev cerkve državni oblasti(častilcem luciferja). Za posameznika in za skupnost naj bi bil cilj nenehni napredek - v pekel.

Vpliv hudega duha