petek, 24. junij 2011

Katarina Labouré - drugo in tretje videnje

Drugo videnje. Po prvem Marijinem prikazanju si je sestra Katarina zelo želela, da bi Devica Marija še prišla. Drugo, in sicer najpomembnejše videnje je imela Katarina 27. novembra 1830 zvečer, prav tako v samostanski kapeli (danes kapela čudodelne svetinje), med skupnim premišljevanjem novink.

Sestra Katarina je ostala na mestu in druge novinke niso ničesar opazile. Marija se je prikazala ob pol šestih, desno od oltarja, v podobi Brezmadežno spočete. Stala je na beli zemeljski polkrogli, na kateri je bila Francija posebej osvetljena.

Bila je srednje velike postave, oblečena v svileno obleko bele barve, ki je prehajala v barvo jutranje zarje. Ogrnjena je bila s srebrno modrim plaščem, s svetloroza tančico. Okrog glave je imela dvanajst zvezd, ki so zdaj na zadnji strani svetinje. Pod njenimi nogami je bil lunin krajec. S peto je stala na glavi zelenkaste kače.

Marija je v rokah držala zlato kroglo z zlatim križem na vrhu in jo darovala Bogu. Njene prste so krasili dragoceni prstani z žlahtnimi kamni raznih velikosti. Lesketali so se v čudoviti svetlobi in jo v žarkih oddajali v okolje.

Marija je pogledala vidkinjo in ji rekla:

“Krogla, ki jo vidiš, predstavlja ves svet, zlasti Francijo… in vsakega posameznika posebej…”

Devica Marija je povedala tudi razlago žarkov, ki so prihajali iz žlahtnih kamnov:

“Ti žarki so simbol milosti, ki jih razlivam nad tiste, ki me zanje prosijo.”
Tisti kamni, ki niso izžarevali svetlobe, so ponazarjali milosti, za katere se nihče ni potrudil prositi. To je bila prva podoba.

Končno se je videnje spremenilo. Nastala je druga podoba. Marija ni več držala zemeljske oble. Imela je nekoliko povešene, a še razprostrte roke, iz katerih so prihajali navzdol prameni svetlobe. Okrog brezmadežne Device je bil v zlatih črkah napis:

“O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo.”
Sestra Katarina je slišala naročilo:
“Po tem vzorcu daj kovati svetinjo! Vsi, ki jo bodo nosili, bodo prejeli velike milosti. Posebno bogatih milosti bodo deležni tisti, ki bodo imeli zaupanje.”

Pojavila se je tretja podoba. Katarina je videla, kakšna naj bi bila zadnja stran svetinje: v sredi črka M (Marijin monogram) s križem na vrhu, pod njo pa s trnovo krono obdano Jezusovo Srce in z mečem prebodeno Marijino Srce.

Ko je novinka že po videnju razmišljala, kaj bi moralo biti napisano na tej strani svetinje, je med meditacijo slišala glas, ki ji je rekel: “M in obe srci so sami zase dovolj zgovorni.”



Tretje videnje. V decembru istega leta je sestra Katarina tretjič in zadnjič videla Marijo, in sicer prav tako v kapeli med večernim premišljevanjem kakor v novembru.

Sestra je najprej zaslišala šum svilene obleke. Marija se je prikazala nad oltarjem za tabernakljem, in sicer na enak način kakor 27. novembra, z razprostrtimi rokami, kakor jo danes vidimo na čudodelni svetinji (svetinja brezmadežnega spočetja).

Ponovno je naročila vidkinji, naj poskrbi, da bo po tej podobi izdelana svetinja. Zopet je pojasnila, da žarki pomenijo milost, ki jo Devica Marija posreduje tistim, ki jo zanjo prosijo. Dodala je:

“Moja hči, odslej me ne boš več videla. Toda med molitvijo boš slišala moj glas.”

Res Katarina ni imela več videnj, ampak le notranje nagovore, predvsem v zvezi s širjenjem svetinje.

Ni komentarjev:

Objavite komentar