Češčenje lurške Matere božje

Češčenje lurške Matere božje

Kmalu so začeli z urejanjem lurške votline. 4. aprila 1864 so tja postavili in blagoslovili Marijin kip, ki ga je po Bernardkinem opisu naredil kipar J. Fabisch.

V votlini so napravili oltar za številne mašne daritve, ki se opravljajo na kraju Marijinega prikazovanja. Škof Laurence je 21. maja 1866 na njem prvič slovesno maševal. Pri maši je sodelovala Bernardka, tristo duhovnikov in štirideset tisoč vernikov.

V Lurdu je nastalo več cerkva. Leta 1866 je bila blagoslovljena spodnja cerkev (kripta) z glavnim kipom lurške Gospe.

V letu 1871 je bila nad kripto zgrajena lurška bazilika v čast Brezmadežni. Posvečena je bila 1876 ob navzočnosti 100.000 romarjev. Leta 1901 so posvetili še rožnovensko cerkev, ki je bila 1926 povzdignjena v baziliko.

Ob stoletnici prikazovanj 1958 je bila posvečena podzemeljska bazilika sv. Pija X., evharističnega papeža, ki je zidana v obliki elipse in sprejme dvajset tisoč ljudi.

Prav kmalu so se začela romanja, najprej priložnostna in bolj zasebna. Prvo uradno romanje je bilo 4. aprila 1864 ob postavitvi in blagoslovitvi Marijinega kipa v lurški votlini.

Zgrajena je bila železniška povezava, ki je omogočila romanja z vlakom. Začeli so se transporti bolnikov in invalidov, ki so pozneje narasli na okrog petdeset tisoč letno. Duhovna okrepitev na teh romanjih je mnogo pomembnejša od čudežnih ozdravljenj nekaterih bolnikov.

Prvo francosko narodno romanje je bilo 1873, in sicer v duhu molitve in pokore. V tem letu je bilo 183 romanj s skupaj 140.000 romarji. Leta 1989 je prišlo v Lurd nad 5 milijonov romarjev.

Vsak dan se vrstijo veličastne procesije zdravih in bolnih z vsega sveta. Tu je začetek duhovnega prerojenja za milijone kristjanov. Tu se nepretrgoma srečuje božje ljudstvo vseh jezikov in rodov z Bogom, z Marijo in med seboj.

Lurd je kraj močne vere, brezmejnega zaupanja v božjo pomoč po Marijini priprošnji in kraj zahvaljevanja za prejete dobrote.

Romanja v Lurd so bila v prejšnjem stoletju in v začetku našega stoletja bolj usmerjena na čudežna ozdravljenja. Danes je v ospredju molitev, služenje zdravih bolnim in invalidom ter potrpežljivo sprejemanje križa, čeprav se še vedno dogajajo čudežna ozdravljenja.

Lurd je že takoj na začetku odmeval v pisani besedi. Leta 1867 je H. Lasserre napisal knjigo Naša lurška Gospa, ki je bila prevedena v 80 jezikov.  Tako so se lurški dogodki razvedeli po vsem svetu, kar je pozneje vplivalo na mednarodna romanja.

Papež Pij XII. je leta 1957 pred stoletnico prikazovanj izdal posebno okrožnico, kar kaže, kako se Cerkev zaveda pomena tega milostnega kraja za njeno duhovno rast.

Marijina prikazovanja v Lurdu so dobila mesto tudi v liturgiji. Papež Leon XIII. je 1891 potrdil praznik prikazovanja Brezmadežne 11. februarja za pokrajino Auch.

Pred petdesetletnico prikazovanj, leta 1907, je papež sv. Pij X. določil, da se prvi dan prikazovanj, 11. februar, praznuje v vsej Cerkvi kot praznik prikazovanja Brezmadežne.

Določil je poseben mašni obrazec in besedilo za molitveno bogoslužje. Tako je prikazovanje sámo postalo predmet praznovanja. Po pokoncilski prenovi, ki je zmanjšala število praznikov, je leta 1970 praznik postal neobvezni god in je dobil drugo ime: Lurška Mati božja. Sámo prikazovanje Device Marije je danes navzoče pri molitvenem bogoslužju v 2. berilu.