Zjutraj je bila Bernardka pri maši in pri sv. obhajilu. Zvečer je šla zopet v cerkev, da bi molila. Tedaj je zaznala notranje povabilo, naj gre k lurški votlini. Ker je bil dostop zagrajen, je mogla poklekniti le ob obali reke Gave.
Marijo je gledala neposredno pred seboj. Ravno se je zmračilo. Marija je bila lepša in ljubkejša kakor pri drugih prikazovanjih. Nič ni govorila. Bernardki se je ljubeče nasmehnila, nato je izginila.
Bernardka je pozneje pripovedovala o tem prikazanju z največjim navdušenjem:
“Nikoli doslej je nisem videla tako lépo.”
Ni komentarjev:
Objavite komentar