petek, 6. april 2012

Fatima - šesto prikazanje, 13. oktobra 1917

                                                          Šesto prikazanje, 13. oktobra 1917


Ta dan se je nabralo okrog petdeset do sedemdeset tisoč ljudi. Lizbonsko časopisje je namreč objavilo novico, da bo 13. oktobra Gospa naredila čudež, da bodo vsi verjeli. Zato je bil tak naval množic. Prišli so tudi nekateri neverni, ker so bili prepričani, da napovedanega čudeža ne bo in bodo lahko vse skupaj razkrinkali kot izmišljotino.


Lucija v četrtih Spominih pripoveduje:
“Od doma smo šli precej zgodaj, ker smo računali z zamudami na poti. Ljudi se je kar trlo. Lilo je kakor iz škafa. Ker se je moja mati bala, da je tisti dan zadnji v mojem življenju, se ji je zaradi negotovosti, kaj se bo zgodilo, trgalo srce in me je hotela spremljati.


Na poti so se ponavljali prizori prejšnjega meseca, samo da jih je bilo več in so bili bolj ganljivi. Niti globoko blato na poteh ni oviralo teh ljudi, da ne bi z največjo ponižnostjo pokleknili in prosili. Ko smo prišli v Irijsko globel do hrastiča, sem po notranjem nagibu prosila ljudi, naj zapro dežnike, da bomo molili rožni venec.



Malo zatem smo videli odsev luči in takoj nato našo Gospo nad hrastičem.
«Kaj hočete od mene?»
«Hočem ti povedati, naj napravijo tukaj kapelo meni v čast; sem Gospa rožnega venca; še naprej vsak dan molite rožni venec. Vojne bo konec in vojaki se bodo v kratkem vrnili domov.»
«Prositi Vas moram veliko stvari: da bi ozdravili nekatere bolnike in spreobrnili nekatere grešnike itd.»
«Ene bom, drugih ne. Morajo se poboljšati in prositi odpuščanja za svoje grehe.»
Z bolj žalostnim izrazom je rekla:
«Naj ne žalijo več našega Gospoda Boga, ki je tako zelo žaljen.»
Odprla je roke, da so odsevale na soncu. Medtem ko se je dvigala, se je odsev njene luči odbijal na soncu…
Ko je naša Gospa izginila v neizmerni daljavi obzorja, smo videli ob soncu svetega Jožefa z Detetom in našo Gospo v beli obleki z modrim plaščem.

Zdelo se je, da sta sv. Jožef in Dete blagoslavljala svet s kretnjami, ki sta jih delala z roko v obliki križa. Ko je to prikazanje izginilo, smo kmalu zatem videli našega Gospoda in našo Gospo, ki se mi je zdela naša Gospa sedem žalosti.

Zdelo se je, da je naš Gospod blagoslavljal svet enako kakor (prej) sv. Jožef. To prikazanje se je končalo in zdelo se mi je, da vidim našo Gospo podobno naši Gospe karmelski” (P 74–88).

Ni komentarjev:

Objavite komentar