ERMLANDSKI LURD – GIETRZWALD (DIETRICHSWALDE) (1877)

Od srede, 27. junija, do nedelje, 16. septembra leta 1877, je bilo 160 Marijinih prikazovanj v vasi Dietrichswalde (poljsko: Gietrzwald), v škofiji Ermland (Warmia), v Vzhodni Prusiji, na današnjem Poljskem. Deležne so ga bile dvanajstletna Barbara Samulowska (1865–1950), trinajstletna Justina Szafrinska (* 1864), triindvajsetletna Katarina Wieczorek in petinštiridesetletna vdova Elizabeta Bilitewska.

Marija se je skoraj vedno prikazala na velikem javorovem drevesu v bližini župnišča. Večinoma je sedela. Bila je obdana z angeli, žareča, v svetlem oblaku. Včasih je imela krono na glavi in Jezuščka na rokah.

Dne 30. junija je Justina po nasvetu župnika vprašala, kaj nebeška Gospa želi. Slišala je odgovor:

“Želim, da vsak dan molite rožni venec!”

Ta Marijina želja je povzročila, da se je sprožil pravi val romanj. Velike množice so vsak dan zvesto molile vse dele rožnega venca.

Bilo je veliko uslišanj, spreobrnjenj in ozdravljenj.

Dne 16. septembra, ko je bil blagoslovljen kip Matere božje za malo kapelo, je prišlo od blizu in daleč okrog 50.000 romarjev. V juliju in septembru je prišlo na kraj prikazovanj vsega skupaj okrog pol milijona ljudi.

V nedeljo, 1. julija, je Justina z drugimi otroki prejela prvo sveto obhajilo. Med prikazanjem zvečer je vprašala Gospo:

“Kdo si ti?”

“Sem blažena Devica Marija, brezmadežno spočeta!”

• Nekaj prikazovanj je bilo gotovo nepristnih, povzročenih od hudobnega duha. To je Marija sama povedala.
• Sicer pa se je to poznalo tudi na spačenih obrazih vidkinj, ki so bile mrtvaško blede, z rdečimi in močno izstopajočimi očmi.

Po naročilu škofa je več duhovnikov posamezno izprašalo vidce. Tudi škof sam je 4. septembra 1877 opazoval otroke. Odredil je tudi zdravniško preiskavo. Glede verodostojnosti vidcev ni bilo pomislekov.

Ni pa prišlo do cerkvene odobritve, in sicer verjetno zaradi tega, ker so nekateri krogi prikazovanja izrabljali v narodnostno politične namene.

Bil je to čas kulturnega boja (Bismarck je nastopil proti katoliški Cerkvi, da bi združil nemške države v eno.)

(1872–1887). 21. 11. 1877 je škof Krementz dal dovoljenje za natis (imprimatur) za spis profesorja Franza Hiplerja, ki pozitivno govori o prikazovanjih. Vendar dovoljenje za natis še ni potrditev pristnosti prikazovanja.

Kraj je postal znamenito romarsko središče. V letih 1882/83 je bila cerkev znatno rarširjena. Vanjo so namestili tudi podobe rožnovenskih skrivnosti. Romarska cerkev je dobila naziv ermlandski Lurd.

Po letu 1920 je prošt in beneficiat Leo Strange (1878–1951) po naročilu škofa Augustina Bludaua (1908–1930) pokrenil ponovno cerkveno preiskavo o prikazovanjih, ki pa ni privedla do potrditve.

Cerkveno potrditev je ob stoletnici prikazovanj, 11. septembra 1977, izrekel pristojni škof Jozef Drzazga, ob navzočnosti krakovskega kardinala Karla Wojtyla, ki je zastopal bolnega poljskega primasa Wyszynskega. Stoletnice se je udeležilo okrog 200.000 romarjev.