Fatima - Napovedani čudež

Napovedani čudež

Marija je v prikazanju julija, avgusta in septembra 1917 napovedala, da bo 13. oktobra napravila čudež, ki ga bodo videli vsi, da bodo verjeli. Skoraj vsi navzoči so videli sončni čudež. Videli so ga tudi v nekaterih drugih krajih, celo do 40 kilometrov daleč od Fatime.

Zvezdoslovec dr. Gonsalo de Almeida Garrett, profesor na univerzi v Coimbri je glede čudežnih sončnih znamenj poudaril:

Sonce je izgubilo slepeči blesk in je postalo podobno luni, da je bilo mogoče zlahka gledati vanj. Trikrat je bilo vidno vrtenje sončnega roba, iz katerega so se usipale iskre, kar je trajalo osem do deset minut. Nato je sonce dobilo vijoličastno, potem pomarančasto barvo in je s tema barvama pobarvalo zemljo. Na koncu je spet normalno svetilo.

“Pojavov, vidnih in opazovanih na soncu, nimam za astronomske v pravem pomenu besede, temveč za metereološke pojave v zemeljski atmosferi zunaj sonca.”

Profesor Garrett je posebej naglasil čudežni oblak dima:

“Ta pojav, ki se je ob določenih urah šestkrat ponovil, je zame eden najpomembnejših, ker je zanj toliko prič… Ta ponavljajoči se pojav lahko razložimo samo kot nekaj nadnaravnega… Jaz imam ta pojav za čudežen.
Za čudežne imam tudi izredne sončne pojave 13. oktobra opoldne…” (P 187–189).

Ludovik Ceglar povzema izsledke, do katerih je prišel dr. Otto Bohr:

“Prizorov rdečih, rumenih, zelenih in modrih žarkov, ki so si drug za drugim sledili in docela obvladali nebo, ni mogoče razložiti z nobenim znanim pojavom. Na svetu takšen prizor nikoli ni bil viden.

Na naraven način ni mogoče razložiti čudovitega vrtenja ognjenega kolesa, ko se sonce in vse, kar je okoli njega, nekaj časa vrti v izrednih barvah, kakor opazovalci soglasno izpričujejo.

In če kritično motrimo tretji del sončnega čudeža, zagon sonca proti zemlji, moramo priznati, da je tak pojav docela zunaj kateregakoli astronomskega zakona in je tudi proti naravnim zakonom…

Brez dvoma je moglo le nebo napraviti tako nezaslišano čudo, da je potrdilo z vso močjo pristnost prikazovanj in verodostojnost otrok. Božja Mati pa je hotela s tem pokazati, kakšen izreden pomen je pripisovala sporočilu, ki ga je dala svetu po treh pastirčkih” (S 12s).

P. Kondor, vicepostulator za beatifikacijo vidcev Frančiška in Hijacinte, ki vse zadeve v zvezi s Fatimo zelo dobro pozna, ugotavlja glede izrednih pojavov 13. oktobra 1917:

“Za pojave, ki so bili vidni v Irijski globeli, ni znanstvene razlage. Ni jih mogoče šteti v nobeno skupino meteoroloških ali astronomskih pojavov. Če bi šlo za kakršenkoli astronomski pojav, bi bil viden na določenem kraju, ne pa samo v malem območju. V vsakem primeru bi njegove posebnosti morale ustrezati znanstvenim danostim. Pa ni bilo mogoče ugotoviti nič tega” (S 12).

Vsekakor gre za objektivni pojav, ne za kolektivno sugestijo, kakor bi nekateri hoteli razlagati. Dogodek je bil vsaj tri mesece prej napovedan in je jasno znamenje iz nebes za pristnost Marijinih prikazovanj in sporočil.