Krivda in kesanje francoskih kraljev

Krivda Ludvika XIV.

Potrebno je nekoliko natančneje omeniti samo še krivdo francoskega kralja Ludvika XIV. in kesanje Ludvika XVI.

Francoska redovnica Marjeta Alacoque (Alakok) je na praznik presvetega Srca Jezusovega 17. junija 1689 slišala Jezusove besede:

“Sporoči prvorojenemu sinu mojega presvetega Srca – gre za kralja Ludvika XIV. – da si bo...izprosil rojstvo za milost in večno življenje, če bo posvetil svojo osebo mojemu Božjemu Srcu... ki želi kraljevati v njegovi palači in biti naslikano na njegovih zastavah, da mu bo s tem dalo zmago nad vsemi sovražniki.”

Po mišljenju tedanjega časa sta bila vladar in Francija eno. Ludvik XIV. sam je trdil: “Francija sem jaz.” Imenovan je “prvorojeni sin presvetega Srca”, ker so papeži priznavali Franciji in francoskim kraljem naslov:

“Nadvse krščanska država in prvorojeni sinovi Cerkve.”
Posvetitev kralja bi torej bila isto kakor posvetitev Francije.

Krivda Ludvika XIV.
Avgusta 1689 je sestra Marjeta v daljšem pismu natančneje povedala, kaj mora kralj storiti:

• Sezidati mora narodno svetišče, kjer se bo častila podoba presvetega Jezusovega Srca, in pred njo se mora opraviti posvetitev kralja in dvora.
• Kralj naj bi od Svetega sedeža dosegel mašo v čast Jezusovemu Srcu in druge za pobožnost do presvetega Srca potrebne privilegije,
• na prapore pa naj bi dal naslikati Jezusovo Srce.
• Za plačilo mu bo presveto Srce dalo zmago nad vsemi sovražniki.

(Sv. Marjeta Marija Alacoque je v 17. stoletju v posebnih, od Cerkve potrjenih videnjih prejela od Gospoda več zagotovil in obljub, ki se bodo izpolnile častilcem Njegovega Srca.

• Dal jim bom vse milosti, ki jih potrebujejo v svojem stanu.
• Naklonil bom mir njihovim družinam.
• Tolažil jih bom v trpljenju.
• Varno zavetje jim bom v življenju, posebno ob smrtni uri. Tisti, ki mi bodo vdani in meni posvečeni, se ne bodo pogubili.
• Dal jim bom obilen blagoslov pri vsem delovanju.
• Grešniki bodo našli v mojem Srcu vir in neizmerno morje usmiljenja.
• Mlačni (posebej redovne osebe) bodo postali goreči.
• Goreči (posebej redovne osebe) bodo hitro dospeli do velike popolnosti, če se mi bodo popolnoma posvetili, me častili in ljubili.
• Bogato bom blagoslovil kraje in skupnosti, kjer bodo imeli na častnem mestu podobo mojega presvetega Srca in ga ljubili in častili ter se mu izročali v posebno varstvo. Na ta način bom ponovno zedinil sprte družine in pomagal družinam v kakršnikoli stiski, če se bodo z zaupanjem obračale name.
• Tistim, ki delajo za rešitev duš, bom dal, da bodo spreobrnili tudi najbolj trdovratne grešnike, če bodo prisrčno častili moje Srce in to čaščenje širili med ljudmi.
• Imena tistih, ki bodo širili čaščenje, bodo neizbrisno zapisana v mojem Srcu.
• Tistim, ki bodo zaporedoma devet prvih petkov prejeli sveto obhajilo, obljubljam milost končnega spreobrnjenja. Ne bodo umrli v moji nemilosti in brez svojih zakramentov. Moje Božje Srce jim bo v zadnjem trenutku varno pribežališče.)

Krivda Ludvika XIV.

Drugačna bi torej bila zgodovina Francije in Evrope, če bi bil kralj spolnil nebeška naročila. Toda ošabni kralj se za vse to ni zmenil.

Krivda Ludvika XIV.

Natančno sto let pozneje, leta 1789, je bil njegov potomec Ludvik XVI. vržen v ječo, kjer se je spominjal gornjih prošenj, obžaloval ravnanje Ludvika XIV. in pismeno obljubil, da bo vse to spolnil, če bo prišel iz ječe.

Obljubil je, da bo preklical vse zakone, ki so nasprotovali veri in storil vse, da se za vso Francijo vpelje slovesen praznik v čast presvetemu Srcu Jezusovemu.

V Cerkvi naše Gospe v Parizu ali v kakšni drugi cerkvi bo pred glavnim oltarjem po darovanju pred duhovnikom posvetil sebe, svojo družino in kraljestvo presvetemu Srcu Jezusovemu. To dejanje posvetitve bo na praznik Jezusovega Srca vsako leto obnovil in šel v procesiji, ki se bo opravila po sveti maši...

Pismeno pogodbo z Jezusovim Srcem je jetnik Ludvik XVI. sklenil:

“Sedaj morem to pogodbo izgovarjati le skrivaj, vendar bi jo, če bi bilo treba, podpisal s svojo krvjo. In najlepši dan v mojem življenju bo tisti, ko jo bom mogel glasno oznaniti v svetišču.”

Kralj je bil torej pripravljen sprejeti vse, kar je sestra Marjeta prosila Ludvika XIV., vendar vsi ti lepi načrti, obljube in sklepi niso kralju nič pomagali, ker jih je pisal prepozno in kot jetnik brez vladarske oblasti in je bil kmalu nato obglavljen (HM 303 - 358). Pogodbo je podpisal s svojo krvjo.

Pogan Konstantin je sprejel znamenje križa na nebu in napis: “S tem zmagaj” kot poroštvo zmage. Pritrdil je znamenja križa na prapore in zmagal.

Krivda Ludvika XIV.

Kralj Ludvik XIV. ni sprejel naročila, da bi pritrdil na prapore znamenje Jezusovega Srca in je zapravil prestol svojim naslednikom, Francijo pa pahnil v velika ponižanja.
Nebeška naročila je treba izpolniti pravočasno in natančno.

Krivda Ludvika XIV.

Z naročilom Jezusa, (“Sporoči prvorojenemu sinu mojega presvetega Srca – gre za kralja Ludvika XIV. – da si bo...izprosil rojstvo za milost in večno življenje, če bo posvetil svojo osebo mojemu Božjemu Srcu... ki želi kraljevati v njegovi palači in biti naslikano na njegovih zastavah, da mu bo s tem dalo zmago nad vsemi sovražniki.”) da se Ludvik XIV. Posveti Njegovemu presvetemu srcu, je dal Jezus vedeti, kaj je potrebno storiti, kaka bo nagrada za upoštevanje Njegovih naročil.

Krivda Ludvika XIV.

Francozi še zdaj obžalujejo in se zavedajo kako velika je krivda Ludvika XIV. Vendar je prepozno. Francija dobesedno izginja pod navalom naseljencev in t.im. človekovimi pravicami

Poglejte si spodnji video

V 18. st. se je v Evropi razmahnilo čaščenje luciferja(razsvetljenstvo), začetki, kakor ste videli, so bili že prej. In če bi Ludvik XIV. poslušal Jezusa, bi Francija premagala vse države pod vplivom razsvetljenstva(čaščenja luciferja) ter zlo, ki se je zaredilo v sami Franciji in do sodobnega zla ne bi prišlo.